Četrtkovi dnevi coworkinga v Kinu Šiška, ki so se v organizaciji Luke Piškoriča in Eve Perčič začeli odvijati januarja 2012, so eden izmed pomembnih mejnikov za razvoj sodela v Sloveniji.
Že na prvem t. i. jellyju, kakor se imenuje sodelavni dogodek, se je zbralo več kot štirideset posameznikov z različnih področij. Ob delu in druženju so spoznavali veščine, znanje in ideje drug drugega. Približno ob istem času se je iz enega največjih sodelavnih prostorov na svetu, praškega Huba, vrnil Marko Orel, navdušen nad sveže odkritim načinom dela in okolja, v katerem se delo odvija. Ko se je srečal z Lukom in Evo, so hitro našli skupno točko. Povezani v skupni viziji ter z namenom, da spodbudijo, povežejo in popularizirajo so-delo v Sloveniji, so začeli razvijati iniciativo Slovenia Coworking. Ta si prizadeva »za zagon gospodarstva in ustvarjanje boljše družbe«, kot so zapisali na svoji spletni strani. Sodelavne dogodke so začeli nadgrajevati z dogodki Sedi,5!, na katerih so posamezniki predstavili svoje delo ali idejo, ostali udeleženci pa so jo komentirali in tako nadgrajevali. Počasi se je oblikovala povezana skupina sodelavcev in prijateljev.
Približno v istem obdobju je na drugi lokaciji v Šiški, na naslovu Celovška cesta 50, kolektiv mladih kreativcev sam prenovil 150 let staro hišo, v kateri so se želeli ustaliti in (tam) ustvarjati. Prostor, kjer so moči združili ustvarjalci s področja oblikovanja, fotografije in umetnosti, so poimenovali Kreativna cona Šiška (KCŠ). Tu imajo svoje studie, sodelavne prostore in kuhinjo, občasno pa v njej tudi prirejajo dogodke. Eden izmed njih je bil večplastni, celodnevni kulturni dogodek Save KCŠ, organiziran leta 2012, katerega namen je bil združiti lokalno kreativno sceno, ki bi priskočila na pomoč, in pridobiti sredstva s strani uporabnikov, prijateljev in podpornikov v širšem smislu za nadaljnji obstoj in razvoj KCŠ. Verjetno je šlo za prvi domači primer, kjer se je lokalna skupnost samoorganizirala za takšen namen in tako poskrbela za obstoj enega izmed kreativnih središč Ljubljane. Naslednji, še odmevnejši dogodek, katerega organizator je bil prav Marko Orel pod okriljem produktne oblikovalske skupine Pop-up dom, je bila prodajna razstava v enem izmed prestižnih ljubljanskih stanovanj v središču mesta oktobra 2012. Stanovanje so opremili z izdelki slovenskih industrijskih oblikovalcev, ki so bili tudi naprodaj. Dogodek so v večjem obsegu ponovili decembra 2013 na drugi lokaciji, na Tobačni 5, prav tako v že dalj časa praznih prostorih.
Razvoj omenjenih skupnosti v tem času verjetno ni naključje. V zadnjih letih se gospodarska kriza poglablja, možnosti za zaposlovanje se zmanjšujejo, število brezposelnih in samozaposlenih, ki iščejo nove priložnosti, bližino podobno mislečih in dostopne prostore za delo pa narašča. Poleg tega upada število posameznikov, ki bi bili sposobni financirati zanimive projekte. Kreativnost in sodelovanje pri pridobivanju sredstev je zato potrebno vključiti že v sam proces realizacije projekta. Alternativna rešitev se je pokazala v zadnjem času s sistemom množičnega financiranja preko platform, kot so Kickstarter, Indigogo in podobne. Prav iz omenjenih dveh skupnosti, torej Coworking Slovenia in KCŠ Šiška, se je skupina posameznikov združila pri pripravi projekta prenosnega blatnika Musguard ustvarjalca Jurija Loziča in uspešno zbrala zastavljen denarni cilj na Kickstarterju. Zaznali so potrebo po nadaljnji spodbudi in podpori projektov za namen množičnega financiranja in ustanovili iniciativo Slovenia Crowdfunding.
Po končanem dogodku Pop-up dom decembra 2013 se pokazala priložnost za podaljšan najem prostorov v prostorih nekdanje Tobačne tovarne. KCŠ Šiška, Slovenia Coworking, Slovena Crowdfunding in manjša skupina ustvarjalcev po imenu Ljudje.si so se združili v ustvarjanju novega sodelavnega prostora z imenom Poligon. Opisujejo ga kot avtonomno platformo za razvoj neprofitnih in profitnih projektov z namenom opolnomočenja samozaposlenih ustvarjalcev. Prostor z 800 m² površin je razdeljen na večji prostor za so-delo, kjer prostorska ureditev omogoča komunikacijo in povezovanje članov, individualne pisarne in prostor za dogodke, bar, trgovinico in knjižnico. Poleg tega bosta v Poligonu delovala dva specializirana laboratorija (Poligon Maker Lab s foto storitvami in Crowdfunding Lab). Delovni prostor je mogoče najeti na mesec, dan ali uro, uporabnik pa lahko za delo izbere katerikoli delovni prostor. Delovanje v Poligonu temelji na zaupanju in neke vrste samoupravljanju, kar ponazarja način plačevanja v kavarni, kjer na primer poračunaš kar sam, denar pa položiš v za to namenjeno posodo. Število članov Poligona hitro narašča, velik del je tudi tujcev.
Kljub izredni zavzetosti so se upravljalci Poligona zaradi pomanjkanja finančne podpore s strani javnih institucij (z izjemo Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije) kmalu znašli skorajda brez sredstev za njegovo opremljanje. Zato so k sodelovanju povabili kar njegove uporabnike. Rezultat je prijetno opremljen prostor, ki ga številni zunanji organizatorji prav zaradi njegove domačnosti prepoznavajo kot zaželjen prostor za umestitev svojih dogodkov. Z metodo t. i. codesigna so tako prostor opremili, obenem pa se je povečala identifikacija njegovih uporabnikov z njim. Tako kot so-delo počasi prehaja s področja ustvarjalnih industrij na druga področja, se podobno dogaja z codesigningom. Metodo, pri kateri imajo pri urejanju prostora glavno besedo tisti, ki ga uporabljajo, in pri kateri je urejanje organski, nikoli zares končan proces, poleg podjetij vse bolj uporabljajo tudi v bolnišnicah, šolah in javnih prostorih. Po mnenju Oliverja Marlowa, dizajnerja javnih prostorov in številnih znanih coworking prostorov po svetu, je namreč ravno razvijanje povezanosti oz. izmenjava stvari in idej med posamezniki tisto, kar tvori skupnosti/družbo.
Spletna stran, e-naslov, Facebook, Twitter:
https://www.facebook.com/PoligonCreativeCentre
