Slovenjgraški skupnostni vrtovi

Maja Simoneti

Prvi skupnostni vrt so v Slovenj Gradcu uredili spomladi 2013. Zemljišča za trajno in začasno vrtičkarstvo so določili tako, da so upoštevali obstoječe lokacije in jih skupaj z novimi kar najbolj enakomerno razporedili po mestu.

V Mestni občini Slovenj Gradec so leta 2012 sklenili urediti pogoje za vrtičkarstvo. Svetovalec župana, arhitekt Boštjan Temniker, poudarja, da so se urejanja lotili postopoma, da so najprej napovedali spremembe in prebivalcem razložili, zakaj so potrebne, ter jih nato z veliko razumevanja za vrtičkarje, ki so se s posameznih lokacij morali umakniti, postopoma izvedli. Precej razširjeno vrtičkarstvo, ki se je prej dolgo razvijalo brez pravega nadzora na različnih nezazidanih površinah, so usmerili na izbrane lokacije in zagotovili sprejemljivejšo podobo ureditev. Spomladi leta 2013 so sprejeli nov odlok in nato v dveh letih skupaj s prebivalci izvedli načrtovano.

V Slovenj Gradcu je urejenih osem skupnostnih urbanih vrtov na katerih vrtnari kakšnih 250 najemnikov oziroma družin. Število vrtov trenutno zadošča potrebam, nekateri imajo v najemu več vrtov, vrtovi so različno veliki. Cena najema je bila leta 2014 od 16 do 34 eur za 30 do 70 kvadratnih metrov vrta do največ 120 € za vrtove večje kot 250 kvadratnih metrov. Na treh lokacijah so lahko postavljene tudi vrtičkarske lope. Lope na vnaprej predvidena mesta postavljajo vrtičkarji sami in so njihova last. Prve štiri lope velike 2 x 3m je za zgled postavila občina in jo kasneje odprodala. Vsi vrtovi so organizirani na občinskih zemljiščih, večina kar 70% jih je urejena na območjih, kjer so vrtički bili že prej.

Razmere v prostoru spremljata koordinator, ki je na terenu prisoten vsaj enkrat tedensko, sicer pa dosegljiv preko elektronske pošte in telefona, ter občinska komisija, ki dvakrat letno pregleda stanje. Pravilnik za oddajo vključuje tudi socialne kriterije, ki pa v primeru, ko vrtov ne primanjkuje, niti niso potrebni. Za razširitev ponudbe se je občina že obrnila k zasebnikom in jih povabila k oddaji in urejanju vrtičkov po enakih pravilih, kot veljajo za občinska območja.

Pri urejanju in imenovanju območij so se v Slovenj Gradcu zgledovali po mariborskem skupnostnem vrtu v Borovi vasi. Vsa območja so razglasili za skupnostne vrtove. Danes ugotavljajo, da se uporabniki vrtov med sabo vse bolj povezujejo in organizirano sodelujejo tudi s predstavniki četrtnih skupnosti in občine. Predstavnika vrtičkarjev sta tudi člana mestne komisije.

Slovenjgraški skupnostni vrtički predstavljajo primer delovanja občine, ki se zaveda svoje vloge pri urejanju pogojev za razvoj urbanega vrtičkarstva. Način, na katerega je občina odstranila vrtičke z neprimernih lokacij in poskrbela za nove ureditve, je skupaj z imenovanjem komisije in koordinatorja primer dobre prakse spopadanja z razmerami v prostoru in s potrebami prebivalcev. Čeprav sta bila urejenost in podoba vrtičkarstva ključna vzvoda za občinsko ureditev novih skupnostnih vrtov, je tako občina vzpostavila tudi aktivne oblike sodelovanja z vrtičkarji in zainteresiranimi meščani. Skupnostni urbani vrtovi v Slovenj Gradcu so zato kljub temu, da so oblikovno in organizacijsko precej natančno določeni in urejeni s strani občine, tudi dobra osnova za to, da se na njih oblikuje aktivna skupnost. Pomembno je, da so v občini vzpostavili pogoje za sodelovanje, da deluje pretok pričakovanj in zamisli od vrtičkarjev do občine in obratno. Dobrodošlo pa bi bilo, če bi občina vrtičkarje bolj vključila v urejanje skupnih površin. Obveznost skupnega dela prispeva k oblikovanju skupnosti.

Pobuda: Mestna občina Slovenj Gradec

Trajanje: od 2012

Lokacija: več lokacij v mestu Slovenj Gradec

Št. vrtičkov: 250 na območjih

Lastnik zemljišča: Mestna občina Slovenj Gradec

Razmerje med uporabnikom in lastnikom: pogodba

Značilnosti: urejeni občinski vrtički