Center alternativne in avtonomne produkcije (CAAP) kot prostor in kot razvojna platforma povezuje organizacije in posameznike, ki razvijajo nove družbene prakse, samopreskrbne modele, socialno-kulturne programe, socialno podjetništvo in zadružništvo ter okoljske programe. Zelo raznolike vsebine v CAAP-u povezujejo skupna izhodišča in skupni cilji. Skupno izhodišče vseh programov je povezovanje z namenom oživljanja lokalnih potencialov, skupni cilj pa iskanje alternativnih načinov odgovarjanja na potrebe skupnosti. CAAP trenutno združuje 8 organizacij (3 zadruge in 5 društev). Preko članskih organizacij in programov ima CAAP cca. 50 dnevnih uporabnikov. CAAP svojim članicam in drugim uporabnikom zagotavlja prostorske pogoje za delovanje in razvoj (pisarne, delavnice, trgovina, učilnica/dvorana, sejna soba) ter jih hkrati vsebinsko povezuje.
CAAP velja za najvidnejšo trajnostno pridobitev v Mariboru, ki se je izcimila iz projekta Evropska prestolnica kulture 2012. Cilj programskega sklopa Urbane brazde, v okviru katerega je nastal, je bil združenju zagotoviti stvarni prostor za skupno ustvarjanje, s čimer bi okrepili njihov lokalni pomen in pozitivne učinke vzajemnih prizadevanj. Prvotno naj bi se CAAP nahajal v zgradbi železničarske kolonije, ki so jo dobili v najem od Mestne občine Maribor. V skladu z možnostmi črpanja evropskih sredstev za obnovo stavb kulturne dediščine naj bi pripravili načrt obnove in naselitve. Vendar je občina pogodbo nazadnjeprekinila, med drugim tudi zaradi nasprotovanja četrtne skupnosti, ki je stavbo dobila v upravljanje tako rekoč istočasno, kot je bil sklenjen prvotni dogovor z Urbanimi brazdami. Četrtna skupnost je vzpostavitvi centra na tej lokaciji nasprotovala, ker je želela sem umestiti svoj program, povod pa naj bi bil tudi program CAAP. Del programa namreč predstavlja opolnomočenje imigrantskih in romskih skupnosti, kar naj bi zbujalo nezadovoljstvo lokalnih prebivalcev.
»CAAP smo želeli umestiti na desni breg Drave, ki mu tovrstne infrastrukturenasploh manjka,« pravi Karolina Babič. Ker jim občina kljub številnim praznim industrijskim objektom ni stopila naproti, so nazadnje na trgu najeli dve obsežni skladišči velikosti 800 m² na Valvasorjevi 42, na Studencih. Prostor je bil v 50. in 60. letih preteklega stoletja del Tekstilne tovarne Tabor, kasneje pa salon pohištva. Kot pravi Babičeva, so ga z minimalnimi stroški in prostovoljskim delom popolnoma prenovili; industrijska okna so zamenjali z običajnimi, vgradili dodatne stene, napeljali elektriko, itd.. V njem se nahajajo sodelavni prostor, pisarne posameznih organizacij, velik skupnostni prireditveni prostor, delavnica za popravilo koles, semenska knjižnica in živilska prodajalna. Čeprav posamezna društva in zadruge delujejo neodvisno, si ne delijo zgolj stroškov najema prostorov, temveč tudi nekaj projektov. Te želijo v prihodnje še pomnožiti, predvsem pa oblikovati skupno vizijo.
Osnovno poslanstvo stičišča socialnih in okoljskih projektov in idej je po besedah Babičeve spodbujati samooskrbo v vsehperspektivah – od preskrbe s hrano, k čemur prispevajo s semensko knjižnico pod pokroviteljstvom društva Varuhi semen in s krajšanjem poti od vil do vilic z zadrugo Dobrina, do prevoza, za kar si prizadeva Mariborska kolesarska mreža z organizacijo mehaničnih delavnic in samopopravljalnico koles (ki je sicer v letu 2014 preselila v Mobilnostni center Maribor. Poleg tega v stavbah delujejo še Frekvenca, socialno-kulturno združenje nemirnih in aktivnih, Peron, kooperativa projektnih ustvarjalcev, Socialno-kulturno združenje Rizom, Društvo Terne-Roma – Mladi Romi in Zadruga BikeLab, zadruga za razvoj mehke mobilnosti. Spodbujajo zadružništvo, torej povezovanje iniciativ za zagon novih zadrug/socialnih podjetij. V svojih prostorih ponuja CAAP možnost souporabe mize za t. i. desk-sharing v skupni pisarni, s čimer želijo spodbujati kreativno rabo skupnostnih prostorov, hkrati pa se trudijo te spremeniti v prizorišče konstruktivne razprave. Pripravljajo dogodke, s katerimi želijo spodbujati aktivnost lokalne skupnosti, pa tudi takšne, ki so relevantni za mesto kot celoto.
Zanimiv kontrast živemu središču, ki se želi zlasti s socialnim delom svojega programa povezovati z lokalno skupnostjo, je gradbena jama Mariborskega kulturnega središča – MAKS-a. Nahaja se neposredno za stavbo, v kateri je sedaj CAAP. Odnos med njima, hkrati pa tragiko izgubljenih priložnosti, predstavlja tapetna fotografija sive gradbene jame, po kateri se sprehajajo člani CAAP v živobarvnih dežnih plaščih, na eni od sten v centru. »Včasih se pošalimo, da nimamo MAKS-a, imamo pa CAAP!« je še povedala Karolina Babič.
Spletna stran, e-naslov, Facebook, Twitter:
