
Zgodovina Krakovskih vrtov sega v Srednji vek in je del zgodbe o trnovskih solataricah. A v zadnjih letih se tradicionalni način vrtnarjenja spreminja. Številni lastniki zaradi starosti, konkurence trgovskih centrov ali drugih življenjskih okoliščin komercialno pridelavo zelenjave opuščajo, zemljišča pa oddajajo ali posojajo sokrajanom, ki stanujejo v bližini in vrta nimajo. Nekateri vrtičkarji vrtnarijo celo v zameno za del pridelka in tako delijo z lastniki slast in korist vrtnarjenja. Krakovske gredice pa še naprej ostajajo vzorno oplete in rodovitne.
Prostori sodelovanja beležijo primere sodelovanja v prostoru. Če se želite vrtičkarjem pridružiti, jih obiščite na terenu.
Pobuda: posamezniki
Trajanje: začetki segajo v srednji vek
Lokacija: med Eipprovo in Krakovsko ulico
Št. vrtičkov: okoli 30
Lastnik: zasebni lastniki
Razmerje med uporabnikom in lastnikom: urejeno, individualno, različno, od najema, posojanja do izmenjave zemlje za pridelek
Značilnosti: postopno spreminjanje iz komercialne pridelave v ljubiteljsko vrtičkarstvo
Avtorici besedila: Maja Simoneti in Darja Fišer
Pozdravljeni. Zanimam se za najem vrticka, saj opazam, da so dolocene grede v krakovskih vrtovih neobdelane. Za vsakrsno informacijo se priporocam.
Lp
Pozdravljeni,
Pogoste se izkaže za dobro rešitev, če se pozanimate o možnostih vrtnarjenja na konkretni lokaciji pri tam že aktivnih vrtičkarjih.
Če pa želite vrtnariti nekje, kjer vrtovi še niso urejeni, morate najprej izvedeti, čigavo je zemljišče (zemljiška knjiga) ter pod kakšnimi pogoji je tam sploh možno imeti vrt (MOL, OPN MOL).