Skupnostna prenova

Alenka Korenjak, Zala Velkavrh

 

V prvi številki Prostorov sodelovanja smo pisali o definicijah skupnostne prenove, opisali zgodovinski razvoj, predstavili nekaj odmevnih primerov iz različnih delov sveta in izpostavili pasti in prednosti takšnega razvoja. Opisali smo, kako različna mesta vključujejo lokalne pobude v prenove urbanih območij in kako vzpodbujajo grajenje skupnosti. Le območja povezanih skupnosti imajo namreč resno perspektivo za trajnostni razvoj.

V Sloveniji trenutno še nimamo razvitih in formaliziranih načinov, ki bi k urbani prenovi pristopali »od spodaj navzgor«. Po drugi strani pa pri nas zaradi pomanjkanja kapitala in relativno majhnih razsežnosti socialnih problemov ni prišlo do prenov »od zgoraj navzdol«, ko se poruši in na novo zgradi celotna stanovanjska soseska, prvotni prebivalci pa so ponavadi preseljeni na druge lokacije.

Prav zato bi se radi v tokratni številki osredotočili na lokalne pobude, ki se v zadnjih letih pojavljajo v različnih mestih po Sloveniji. Nekatere so že prerasle v dolgoročna gibanja in se formirale kot uveljavljene skupine, ki služijo kot vzor in vzpodbuda novim pobudam. Nekaj jih je s svojim dolgoročnim delovanjem že vplivalo na mestne politike. Za urbano prenovo so takšne skupine ključnega pomena, saj omogočajo regeneracijo območja, ki prinaša prednosti za prebivalce, odločevalce in urbani prostor. Prek različnih aktivnosti skupine navežejo stik s prebivalci, jih povežejo med sabo, izluščijo ključne potrebe območja, vzpostavijo komunikacijo z odločevalci ter prenovo izvajajo v dialogu z vsemi vpletenimi skupinami.

Zaradi omejenega prostora vseh pobud ni mogoče opisati v pričujoči publikaciji in jih na tem mestu le omenjamo. Ena od prvih skupin v našem prostoru je prostoRož, ki je nastala pred desetimi leti iz želje po raziskovanju javnega prostora, danes pa uspešno zaključuje projekt dolgoročne revitalizacije ljubljanske četrti Tabor in aktivno izvaja celovito urbano prenovo v soseski Savsko naselje skupaj z društvom MHP in drugimi partnerji. V Ljubljani in okolici delujejo KUD C3, Pazi!park, zavod Divja misel s Knjižnico pod krošnjami, KED Smetumet, HišeRiše, ter številne organizacije in pobude, ki so svoje delo začele z oživljanjem posamezne zgradbe (En knap, Skatepark ROG, Metelkova mesto), v Novem mestu delujeta društvo Est=etika in Zavod Zora, v Kranju Pazi!park, v Kamniku skupina Štajn, v Mariboru društvo Hiša; podobne pobude se pojavljajo tudi v drugih slovenskih mestih. Akcije posameznih akterjev so na različne načine pripomogle k oživljanju javnega prostora, k prepoznavanju potreb, iskanju potencialov območij in povezovanju prebivalcev.

V tej številki bomo podrobno predstavili šest skupin, ki v različnih slovenskih mestih prispevajo k prepoznavanju novih načinov urbanosti. Nekatere od opisanih pobud so se formirale zaradi močne navezanosti na določeno lokacijo, druge pa so vzniknile iz splošne želje po odkrivanju potencialov javnega prostora in drugačnih načinov združevanja mestnih prebivalcev.

Evropska unija nam za obdobje do leta 2020 narekuje, da pet odstotkov vseh teritorialnih naložb namenimo za razvoj in obnovo urbanih območij. V program je bilo izbranih 11 slovenskih mestnih občin, ki morajo do konca letošnjega leta izdelati Trajnostne urbane strategije. Zdaj imamo priložnost, da začrtamo razvoj in obnovo urbanih območij, ki se bo učila iz uspešnih primerov v tujini in črpala iz pobud meščanov. Primeri, zbrani v tokratni publikaciji, dokazujejo, da je zagona s strani civilne družbe veliko.

 

Priporočila

1. Omogočajte odprt in vključujoč odnos do vseh javnosti. Izgradite si dobro in jasno strukturo notranje in delovne komunikacije.

2. Zastavite si jasen cilj.

3. Vzpostavite močno, neodvisno pozicijo nasproti mestni oblasti. Finančna odvisnost od mesta ni najboljša opcija.

4. Naučite se dela s prostovoljci in pričakujte veliko dela – tudi fizičnega in umazanega.

5. Bodite potrpežljivi in vztrajni. Zadano nalogo vedno poskusite pripeljati do konca.

6. Ni nujno, da imate že v začetku zaprto finančno konstrukcijo. Pomanjkanje denarnih sredstev se lahko v veliki meri nadomesti s prostovoljnim delom in prispevki, skupnostnimi izvedbenimi delavnicami, sponzorstvom in množičnim financiranjem lokalne skupnosti. Minimalizirajte materialne stroške (ponovna uporaba) in razpoložljiva sredstva raje uporabite za druženje.

7. Včasih za oživitev prostora ne potrebujete prenove ali nove ureditve. Nekateri prostori bolje zaživijo že, če iz njih odstranite odvečno opremo in moteče elemente. Medtem ko programsko določen prostor generira predvideno rabo, prazen prostor dopušča množico različnih rab.

8. Mislite tudi na vzdrževanje in življenje prostora po izvedbi prenove. Prostor naj bo po zaključku projekta vsaj enako, če že ne bolj kakovostno urejen kot prej.