Zelemenjava

Urban Jeriha

 

Zelemenjava je pobuda za samoorganizirane dogodke, kjer obiskovalci menjajo semena, sadike ali presežke z vrta. Lokalni organizatorji pripravijo prostor, obiskovalci pa prinesejo odvečna semena, sadike ali pridelek ter jih menjajo z drugimi. Zelemenjava poteka od leta 2012, od tedaj pa je bilo po vsej Sloveniji organiziranih okoli 100 dogodkov, ki privabljajo od 30 do 70 ljudi.

Pobudnica menjave zelenjave Darja Fišer je v začetnem navdušenju nad vrtičkarstvom posejala preveč semen in vzgojila več sadik, kot jih je potrebovala. Ker jih po vsakodnevnem zalivanju ni hotela zavreči, je k sebi povabila prijatelje, da bi sadike razdelila. Prijatelji so s seboj prinesli pecivo, vino in svoje sadike, novico o prijetnem srečanju pa razširili naokrog. Ker je bilo kandidatov za obisk doma že preveč, je naslednje srečanje menjave semen organizirala marca 2012 v KUD Franceta Prešerna. Dogodek je bil zelo uspešen, zato so udeleženci predlagali ponovno srečanje čez en mesec.

Darjina osnovna želja je bila, da se srečajo enkrat in da je prijetno. Ko so se dobili, so se obiskovalci želeli srečevati redno. In so se, ker je bilo preprosto. K pomoči so povabili ljudi ali organizacije, da so na primer prinesli mize ali uredili ozvočenje in glasbo. Če je bilo kaj prezahtevno, so znižali pričakovanja.

Na vsakem dogodku pomagajo ljudje iz lokalnega okolja; v začetku so imeli obilo vprašanj in želja, ki jih je Darja delegirala prostovoljcem iz skupnosti. Zelo si prizadeva, da bi gibanje obstajalo tudi brez nje, zato mora vsakdo samostojno opraviti svoje delo. Pogosta vprašanja so strnili v spletna navodila za organizatorje.

Jedrno ekipo sedaj sestavljajo tri dekleta, ki skrbijo za spletno stran, družbena omrežja ipd., spoznale pa so se preko prostovoljstva za Zelemenjavo. Organizatorji preostalih lokalnih Zelemenjav po Sloveniji pa prihajajo iz različnih generacij, poklicev in vrtičkarskih aktivnosti. Druži jih dejstvo, da želijo prispevati lokalni skupnosti s pomočjo izmenjave presežkov, zato se jim Zelemenjava zdi vredna njihove pozornosti. Nekateri organizacijo prevzamejo dolgoročno, drugi organizirajo nekaj dogodkov, ko se njihova življenjska situacija spremeni (služba, selitev, otrok ipd.) pa prenehajo. Nekateri se po organiziranju Zelemenjav tudi osamosvojijo, ustanovijo svoje društvo in ustvarjajo svoj program.

Zelemenjava nima virov financiranja, ker jih ne potrebuje. Organizirajo se samo taki dogodki, ki jih je možno izvesti brezplačno. Če se da enostavno izposoditi, je dobro, če pa je treba kaj kupiti, se ne izvede. Tako se na primer kuha domač čaj, ne pa kupljen.

Zelenjava, ki se menja, nima velike monetarne vrednosti, zato transakcija ni tvegana. Menjaš, česar imaš preveč, kar je poceni in kar bi slej ko prej zavrgel, ker bi propadlo. Vrtičkarji so ponosni in čustveno navezani na svoje pridelke; Zelemenjava je izkaz ponosa, da lahko deliš z drugimi. Menjava zelenjave je tudi menjava zgodb in poznanstev. Ljudje si zapomnijo: »To je pa Mojčin paradajz,« zato si tudi med srečanji pošiljajo fotografije in ostajajo v kontaktu. Mnogi so postali prijatelji, zato izmenjave pogosto prehajajo na druge stvari.

Cilj Zelemenjave je družbeno gibanje, ne pa društvo ali podjetje. Želijo si, da bi Zelemenjava postala tako vseprisotna, da ne bi potrebovali več organizatorjev in vzpodbud. Kot ljudska pesem, ki jo vsi poznajo in nihče ne ve več, od kod prihaja, poje pa se povsod in ob vseh priložnostih.

 

Vir: Intervju z Darjo Fišer, 6. maj 2015

Pobudnica: Darja Fišer

Trajanje: od 2012

Lokacija: več lokacij po Sloveniji

Povezave:

http://www.zelemenjava.si/

https://www.facebook.com/Zelemenjava

zelemenjava@gmail.com