Začasna raba prostora navadno nastopi kot vmesna raba, ko se je določena namembnost prostora iztekla, nova pa se še ni vzpostavila. Lahko je enkraten dogodek ali pa traja več desetletij. Kot taka je lahko pomemben dejavnik pri oživljanju zapuščenih in nerabljenih prostorov – pa naj gre za odprte površine, stavbe ali njih dele. Medtem ko so nerabljeni prostori znak zastoja, krize in mrtvila, pogosto pa vodijo celo k propadanju in posledično degradiranju širšega okoliša, začasna raba z majhnimi koraki oživlja prostor in pomembno vpliva na dvig uporabne, družbene, gospodarske in kulturne vrednosti samega prostora in njegove okolice.
Primeri začasne rabe prostora so pogosto primeri samoorganiziranih in skupnostno naravnanih pobud, pa naj si bo s področja kulture, športa, vrtnarjenja itd. Ti primeri v začasni rabi vidijo (začasno) rešitev prostorske problematike za svoje dejavnosti, pogosto pa tudi možnost manj formaliziranega in reguliranega delovanja ter razvijanja novih modelov sobivanja in produciranja(produkcije?). Začasna raba tako izboljšuje prostorske pogoje za različne dejavnosti in urbane skupnosti, s čimer pomembno vpliva na vznik in uresničitev posameznih pobud ter na dvig kakovosti in pestrosti življenja v mestnih četrtih. Na ta način lahko začasna raba prostora generira pomemben, inovativen in inkluziven(vključujoč?) del sodobne urbane kulture.
V kontekstu prostorskega načrtovanja in razvoja začasna raba prostora izpada iz običajnih načrtovalskih ciklov in je skladnejša s taktičnim delovanjem, ki se, za razliko od klasičnega strateško in dolgoročno naravnanega prostorskega načrtovanja (kot je npr. občinski prostorski načrt), lažje odziva na hitro spreminjajoče se potrebe v urbanem prostoru in družbi. V tem smislu tudi ne čudi, da začasne rabe prostora neposredno ne opredeljuje noben predpis oziroma zakon. Zavedati pa se je potrebno tudi dejstva, da se začasne rabe prostora lahko poslužujejo tudi investitorji in odločevalci kot t. i. premostitvenega gentrifikatorja v procesih prostorskega razvoja, v katerih vnos začasnih in običajno kulturnih vsebin prostoru dvigne simbolno in ekonomsko vrednost.
Eden prvih sistematičnih raziskovalnih projektov o specifikah začasne rabe prostora v evropskem kontekstu je Urban Catalysts: Strategies for temporary uses – potential for development of urban residual areas in European metropolises (2001–03). Rezultat projekta je bila ustanovitev v Berlinu delujoče interdisciplinarne platforme Urban Catalysts (ustanovitelji: Philipp Misselwitz, Philipp Oswalt in Klaus Overmeyer), ki nadaljuje s projekti, raziskavami in publikacijami na to temo (gl. spodaj: Urban Pioneers; Urban Catalysts).
V Sloveniji so bile za večplastno obravnavo potencialov začasne rabe prostora pomembne dejavnosti neformalne skupine TEMP (2004–06), ki je združevala študente arhitekture, umetnosti ter družbenih in humanističnih ved. TEMP-ovci so bili leta 2006 s Političnim laboratorijem in vrsto drugih skupin in posameznikov tudi eni od pobudnikov začasne rabe nekdanje tovarne Rog za neprofitne in neuveljavljene dejavnosti. Začasna raba tovarne Rog je nedvomno eden večjih in pomembnejših tovrstnih primerov pri nas, a je zaradi pomanjkanja politične volje, nezmožnosti sklenitve pisnega dogovora med lastnikom (Mestna občina Ljubljana) in uporabniki ter posledično slabih pogojev (po osmih letih ni urejene elektrike, gretja, vode in kanalizacije) tudi eden bolj konfliktnih.
Na tem mestu predstavljeni primeri so primeri dogovorne rabe in govorijo o različnih možnih rabah ter oblikah dogovorov med lastniki in uporabniki.
Nadaljnje branje in viri:
http://www.urbancatalyst.net
http://www.templace.com/index.html
http://tovarna.org/
http://radical.tmp.si/reader/TEMP.pdf
Uncube, tematska številka Urban Commons, no. 20,
http://www.uncubemagazine.com/magazine-20-12467995.html#!/page2
Temporary urban spaces : Concepts for the use of city spaces, ur. Florian Haydn in Robert Teme, Birkhäuser, Basel, 2006.
Urban Pioneers – Temporary Use and Urban Development in Berlin, ur: Klaus Overmeyer, Jovis, Berlin, 2007.
The Temporary City, ur. Peter Bishop in Lesley Williams, Routledge, New York, 2012.
Urban Catalysts, ur. Philipp Misselwitz, Philipp Oswalt in Klaus Overmeyer, Dom Publishers, Berlin, 2013.
Make_Shift City: Renegotiating the Urban Commons, ur. Francesca Ferguson, Urban Drift, Jovis, Berlin, 2014.
