Tranzicijsko mesto je ime za skupnostne projekte, ki iščejo odgovor na klimatske spremembe, ekonomsko nestabilnost in odvisnost od fosilnih goriv. Ukrepi so usmerjeni v krepitev lokalnih družbeno-ekonomskih sodelovanj.
Tranzicijska mesta
Namen tranzicijskih mest je povečati prepoznavnost trajnostnega življenjskega sloga. Skupnosti iščejo načine za zmanjšanje porabe energije in zmanjšanje odvisnosti od dolgih dobavnih verig, ki so odvisne od fosilnih goriv. S tranzicijskimi mesti iščejo odgovore, kako oblikovati življenje z zmanjšano količino nafte in z boljšim življenjem. Po razmišljanju o dejanskih potrebah so tranzicijska mesta sorodna gibanju Simple living, ki z zmanjšanjem posesti in večjo samozadostnostjo stremi k poenostavljanju življenja.
-
- Bankovec
-
- Tranzicijsko mesto Trbovlje
-
- Bankovec
Ko se zbere skupina ljudi, začnejo takšne koncepte iskati in jih udejanjati. V vsakem mestu ali regiji se glede na potrebe oblikujejo drugačne skupine, zato se tranzicijska mesta med sabo razlikujejo.
Pri prvem tranzicijskem mestu, Totnesu v Veliki Britaniji, je pri pripravi lokalne valute Totnes Pound aktivno sodelovala Marjana Kos. V mestu je bilo veliko zanimanja za tovrstne teme, zato se je oblikovalo več skupin, ki so sočasno razvijale več konceptov. Z delavnicami, izobraževanji, izmenjavami itd. so dosegali kritično maso, zato je Totnes še sedaj primer dobre prakse.
TMT
Tranzicijsko mesto Trbovlje je pobuda za implementacijo konceptov trajnostnega razvoja v Trbovljah oz. v Zasavju. Pobudniki želijo zgraditi Trbovlje, ki bi bile energetsko, prehrambno in ekonomsko neodvisne od globalnih tokov. Zato iščejo dobre ideje na področjih lokalne energetske oskrbe, oskrbe s hrano, lokalnih delovnih mest, lokalnih financ in ekonomije ter lokalnega izobraževanja in družbeno-kulturnega življenja.
S tranzicijo v nizkoenergetsko in lokalno zasnovano družbo tako hkrati odgovarjajo na probleme vrha proizvodnje nafte (peak oil), na klimatske spremembe ter na globalni dolžniški balon.
Kaj so načrtovani ukrepi
- Lokalna valuta Tranzicijskega mesta Trbovlje bi bila Trboveljska lipa, ki bi nadomeščala evro pri lokalnih obrtnikih, trgovcih in gostincih. Z njeno uporabo bi se večalo povpraševanje po lokalnih dobrinah. V omejenem obsegu se že uporablja, ob večjem uspehu pa bi lahko prerasla v Zasavsko lipo.
- Mestna hranilnica bi bila osrednja finančna inštitucija Trbovelj. Skrbela naj bi za štiri finančne vidike: izdajanje lokalnega denarja, katerega vrednost bi se ohranjala z zlatimi rezervami, menjavo v evro in zlato, depozite ter za razvojno kreditiranje lokalnega gospodarstva in prebivalstva v lokalni valuti.
- Lokalni menjalni sistem oz. lokalna blagovnomenjalna borza, na kateri bi se odvijala trgovanja z blagom, storitvami in se določala razmerja med lokalno in nacionalno valuto ter z zlatom. To bi lahko izgledalo kot tržnica za lokalne dobrine.
- Univerzalni temeljni dohodek bi bila pravica in doživljenjska renta občanov, ustvarjena iz dejavnosti lokalnih monopolov (prehrana, energetika, vodovod, upravljanje z odpadki, javni transport, …). Višina rente bi bila dinamična in odvisna od ustvarjenih presežkov, izplačila pa bi se izvedla v lokalni valuti.
Kako deluje v praksi
V Zasavju že nekaj let v omejenem obsegu uporabljajo lokalni menjalni sistem (LETS) in Zasavsko lipo testno uvajajo kot plačilno sredstvo pri 15 podjetnikih. Računajo, da je približno 40 podjetnikov tista točka, na kateri bi denar lahko začeli uporabljati v javnosti (ga tiskati, kovati in prodajati občanom).
Nadaljnje branje
http://www.transitionnetwork.org/
https://www.facebook.com/groups/TranzicijskoMestoTrbovlje/
