Sodelo

SODELO

Marko Peterlin, Aidan Cerar

Področje sodela je pri nas v zadnjem letu morda od vseh obravnavanih doživelo celo največji razcvet. Odpira se vedno več coworking prostorov, pogosto delno ali v celoti podprtih s strani občin ali regionalnih razvojnih agencij. V tesni povezavi s podporo mladim podjetnikom in zagonskim podjetjem se odpira tudi vedno več možnosti za finančno podporo na državni, regionalni in lokalni ravni.

Sodelovanje med skupnostmi in javnimi institucijami je lahko dober temelj začetka delovanja prostora sodela, vendar je pomembno, da je upravljanje s prostorom vsaj delno domena skupnosti uporabnikov, kakor tudi skrb za prostor. Tako se prostori sodela približajo skupnostnim praksam, saj večina prostorov ni le skupni prostor, pač pa tudi skupnost uporabnikov. Pogosto pa razvoj skupnosti – sodelovanje in zaupanje med člani – zahteva svoj čas oziroma traja dlje, kot pa urejanje samega prostora sodela.

Med bogato ponudbo coworking prostorov seveda najdemo tudi takšne, ki jih lahko brez zadržkov uvrstimo med skupnostne prakse. Praviloma gre za primere, kjer je skupnost vsaj v zametkih obstajala pred samim prostorom. Poleg spodaj opisanih primerov bi želeli med njimi izpostaviti še vsaj Kiberpipo v Ljubljani in Riibo v Izoli, ki ju nismo uspeli podrobneje opisati, a upamo, da nam to vendarle nekoč uspe.

V področje sodela bi lahko uvrstili tudi nekatere primere, ki smo jih opisali v okviru drugih področij. Še posebej izrazito je prikrivanje s področjem začasne rabe, saj bi vse tri tam opisane primere, Tkalko, Salon uporabnih umetnosti in Cirkulacijo2, lahko obravnavali tudi kot primere prostorov sodela. Prav tako pa bi oba spodaj opisana primera lahko sodila tudi k področju začasne rabe prostora.

 

Priporočila

• Pogosto za zagon tovrstnih pobud niso potrebna velika finančna sredstva, temveč je bistvena energija in zanos ljudi, skupnosti, ki pobudo razvijajo.
• Sodelovanje z drugimi skupnostmi je izrazito pomembno za razvoj tovrstnih oblik skupnostnega prostora.
• Ustanovitev in upravljanje tovrstnih prostorov je za pobudnike zahtevna naloga, ki postane ena izmed osrednjih točk njihovega življenja. Zato ne gre podcenjevati angažmaja, ki ga predstavlja ustanovitev in upravljanje skupnostnega prostora.
• Začasna raba prostora je koristna za lastnike, saj jih razbremeni skrbi za prostore in s tem povezanih stroškov. To še posebej velja za stavbe, ki predstavljajo kulturno, spomeniško ali industrijsko dediščino.