So-mobilnost

Tadej Žaucer

 

Mobilnost je ena od pomembnejših potreb sodobnega človeka. Za potovanja porabimo velik del svojega časa, stroški za mobilnost pa predstavljajo znaten del družinskega ali osebnega proračuna. Za promet slovenska gospodinjstva porabijo okrog 15 % sredstev (vir: ARSO), kar je glede na primerljive države zelo veliko. Promet porabi tudi precej energije in generira veliko izpustov. Prometne površine v mestih zasedajo približno petino dragocenega prostora, ki je ponekod velik del dneva celo nezaseden. Vse to so razlogi, da je somobilnost lahko želen način zmanjševanja osebnih izdatkov za mobilnost in da je somobilnost tudi družbeno zaželena oblika mobilnosti, saj se z različnimi oblikami somobilnosti zmanjšujejo eksterni stroški, ki za družbo nastajajo predvsem z osebnim avtomobilskim prometom.

O tem, da je v prometu možna souporaba tako infrastrukture, kot tudi prometnih sredstev in parkirnega prostora, smo že pisali.

Skupnostna infrastruktura je lahko občutljiv vidik, saj v sodobni urejeni državi pričakujemo, da država poskrbi za infrastrukturo. Vendar je vsaj pri manjših elementih, kot so na primer manjše prometne površine v soseskah, (zelo) lokalna skupnost lahko najboljši lastnik in predvsem upravljalec prometne površine. Souporaba prometnega prostora, oziroma shared space, je lažje uspešen, če gre za skupnostni prostor in ne le za različne skupine uporabnikov na javni površini. Shared space kot prometna ureditev ni skupnostna praksa, če pa je tak prostor nastal kot skupnostni prostor, ki ga sosedje ali sostanovalci souporabljajo in soupravljajo, gre za odličen primer somobilnostne prakse. Če je prometni prostor v uporabi še za kaj drugega kot za promet, je njegov pomen za skupnost toliko večji. Souporaba prometnega prostora za povsem različne uporabnike ali celo za neprometne rabe v različnih časovnih intervalih pripomore k zmanjševanju negativnega vpliva prometa na prostor in skupnost s tem, da zmanjšuje potrebo po porabi prostora pa tudi presledek med površinami in uporabniki, s čimer se povečuje živahnost prostora.

Časovna souporaba je velika priložnost za racionalizacijo parkirnih površin v mestih, ki je pomembna predvsem za kakovost prostora, manj pa tudi za samo skupnost.

Po drugi strani je souporaba prometnih sredstev ena od možnih oblik odziva na potrošniški način življenja. Souporaba prometnih sredstev ni »prostor sodelovanja«, lahko pa pripomore k ustvarjanju skupnosti in vpliva na druge prostore sodelovanja. Avtoštop je tradicionalna oblika souporabe zasebnih prometnih sredstev, ki je v zadnjem času doživela popolno preobrazbo in z uporabo sodobnih IKT tehnologij v aplikacijah, kot je prevoz.org, postala še bolj uporabna.

Zelo zanimivi primeri skupnostnih praks so prostori sodelovanja, ki na samo mobilnost vplivajo posredno. Bajk kuhna je dober primer, ki bi lahko na podoben način deloval tudi za popravilo česa drugega, vendar ima prav dejstvo, da gre za kolesa, poseben pomen pri gradnji skupnosti in vplivu nanjo. Sama popravljalnica koles je skupnostna praksa, kot bi lahko bila skupnostna praksa popravljalnica oblačil ali česarkoli drugega. Ker gre za kolesa, vidnost take prakse v družbi še dodatno pripomore k uveljavitvi kolesarstva kot pozitivnega trenda in kolesarjev kot skupnosti. Je torej najprej prostor sodela, vendar je vpliv na prostor enako pomemben.

Najbolj očitne skupnostne prakse somobilnosti ostajajo tiste, ki jih pri nas (skoraj) ni. To so modeli skupnega lastništva in uporabe prometnih sredstev, kot so na primer car-sharing zadruge. Pri nas jih sicer ni, bi si pa želeli kakšno.

Priporočila za skupnostne prakse somobilnosti so tako težji zalogaj. Prakse so si me seboj zelo raznolike, priporočila bi bila na mestu na primer za oblikovanje car-sharing zadrug, a ni prakse.

Zato namesto priporočil predvsem poziv namenjen posameznikom, bolj kot apel k drugačnemu razmišljanju in delovanju: souporaba prometnih sredstev lahko pripomore k manjši porabi energije za mobilnost, k manjšemu ogljičnemu odtisu in k manjši porabi prostora, vpliva na bolj zdrav življenjski slog pa še zabavna je lahko.

Viri:

http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=676