Urbana prenova je pojem, ki je skozi čas in v različnih okoliščinah v urbanih politikah označeval različne pristope in poskuse, da bi izboljšali neželeno stanje v mestnem prostoru. Sprva je to pomenilo predvsem rušitev celotnih mestnih predelov, ki so se zdeli predvsem sanitarno pa tudi socialno neustrezni, kasneje je pojem označeval prenovo posameznih objektov v sanitarno in gradbeno tehničnem smislu, v zadnjem času pa je pri nas v ospredje prišla energetska prenova. Pri vseh teh politikah gre za centralno vodene procese, ki imajo lahko kopico neželenih učinkov. S pojmom »skupnostna prenova javnih in skupnih prostorov« imenujemo prakse, ki prav tako prispevajo k izboljšanju neželenega stanja prostora v mestu, vendar pri njih pobuda prihaja s terena, od prebivalcev in lokalnih podjetnikov, ki prostor vsakodnevno uporabljajo, izvedena pa je predvsem s pomočjo dogodkov in sprememb v javnem prostoru. Gre za različne oblike spontanih ali organiziranih akcij, ki povezujejo lokalce, gradijo skupnost in imajo pozitivni vpliv na prostor. Nekatere pobude izvirajo iz enkratnih, priložnostnih dogodkov in so s časom prerasle v trajno delujočo skupnost, spet druge so precej široko zastavljene in politično podprte dosegle velike učinke, pa so kasneje zaradi umanjkanja problema, ki bi prebivalce združeval, zamrle. Dunaj z namenom trajnega izboljšanja življenjskih pogojev v mestu že štiri desetletja sistematično podpira lokalne pobude skozi program lokalnih pisarn prenove (GBStern, http://www.gbstern.at/). V tem času se je izoblikoval koncept »nežne prenove«, pri kateri gre za sicer institucionalno vodene procese, ki pa v največji možni meri vključujejo lokalno prebivalstvo in skupaj z njim opredelijo probleme in poiščejo rešitve. Med tipičnimi projekti teh pisarn so prenove javnih prostorov, trgovskih ulic in celotnih stanovanjskih karejev, kot tudi organizacija uličnih festivalov, tržnic, koncertov in drugih dogodkov. V Salzburgu so lokalni trgovci v starem mestnem jedru ustanovili združenje (http://www.salzburg- -altstadt.at/Der-Verband_319. html), ki je kasneje dobilo institucionalno podporo, doseglo obvezno članstvo in postalo ključni akter pri upravljanju turistično obremenjenega mestnega jedra na način, ki omogoča znosno sobivanje lokalnega prebivalstva, drobnega gospodarstva in turizma. Med sicer mnogimi pobudami, ki so po svetu vzniknile povsem od spodaj in v zadnjih letih dosegle izjemne dosežke pri prenovi javnega prostora in posledično revitalizaciji celotnih mestnih predelov, ima posebno mesto pobuda Friends of the Highline (http:// www.thehighline.org/about/ friends-of-the-high-line). Del opuščene dvignjene železniške proge v New Yorku ji je uspelo rešiti pred uničenjem, jo spremeniti v linijski park, za njegovo ureditev izpeljati odmevni krajinsko-arhitekturni natečaj, v več fazah izvesti prenovo in ga odpreti za javnost. Učinki tega novega javnega prostora pa daleč presegajo podatke o kvadratnih metrih parka ali dolžini pešpoti, saj se je posledično začelo revitalizirati celotno območje, kjer Highline poteka, sam park pa je postal ena od velikih turističnih znamenitosti mesta. Najpogostejše, verjetno najpomembnejše, a tudi najmanj publicirane in dokumentirane, pa so seveda pobude, kjer se skupine lokalnih prebivalcev, nezadovoljnih z upravljanjem javnega prostora odločijo enkratno, za krajše obdobje, ali pa tudi trajno vzeti stvari v svoje roke. Obseg take akcije je lahko enkratna sosedsko organizirana čistilna akcija, sezonska dogovorna skrb prebivalcev za zelenice v soseski, odpiranje zasebnega prostora za skupnostno uporabo, postavitev urbane opreme na lastno pest ali organizacija uličnih festivalov, dogodkov ali akcij. Akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu (http://2010.ocistimo. si/O-projektu.aspx), ki je imela izjemen uspeh in publiciteto, je imela za cilj predvsem sanacijo divjih odlagališč, a se je mnogo udeležencev raje lotilo kar čiščenja neposredne okolice svojih sosesk. Drugi zelo zanimiv primer je pobuda Ejga z Jesenic (http:// www.ejga.info/o-nas/), kjer so se prebivalci, organizirani preko skupine na Facebooku (https://www.facebook.com/ groups/137806273084447/) samoiniciativno lotili prenove zanemarjenih javnih prostorov in medsebojne pomoči. Pri najbolj odmevni akciji urejanja železniške postaje na Jesenicah je tako sodelovalo že preko 110 prostovoljcev, s čimer je skupina dosegla tudi veliko medijsko odmevnost in prepoznavnost v širšem prostoru. Tudi Iniciativa mestni zbor (http://www.imz-maribor. org/), sicer opisana kot primer lokalne ekonomije, je glede na probleme, ki jih naslavlja, hkrati tudi pobuda za urbano prenovo. Participatorni proračun je lahko tudi odlično orodje prenove mestnih predelov in njihovih javnih površin. Skupnostna prenova je torej po eni strani najlažja pot za uresničevanje potrebe prebivalcev po urejenem in varnem življenjskem okolju, po drugi strani pa je tudi izredno pomembna za trajnostni razvoj mest, saj predstavlja varovalko pred nepremišljenimi potezami, ki lahko izhajajo iz politik, vodenih od zgoraj, brez pravega stika s potrebami in željami na terenu. Prenova območij je neločljivo povezana z izgradnjo in razvojem skupnosti in samo območja povezanih skupnosti imajo resno perspektivo trajnostnega razvoja.
GBStern: http://www.gbstern.at/, Salzburg: http://www.salzburg-altstadt.at/Der-Verband_319.html
Friends of the Highline: http://www.thehighline.org/about/friends-of-the-high-line
Akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu: http://2010.ocistimo.si/O-projektu.aspx
