Urban Jeriha in Zala Velkavrh
Skupnostno menjalno ekonomijo sestavljajo organizirane menjave blaga, ki potekajo na dogovorjenem mestu, praviloma neposredno med dvema udeležencema. Med posamezniki, ki si v lokalnem okolju izmenjujejo dobrine, se zaradi skupnih motivov pogosto razvijejo osebne povezave in interesne skupnosti. Opisani primeri menjav so Izmenjevalnica, Knjigobežnice, Zelemenjava in Zasavski menjalni krog, ki so med najbolj prepoznavnimi praksami v Sloveniji.
Motivacija za udeležbo v menjavi
Primarni pomen lokalnih izmenjav je zamenjava presežnih dobrin za tiste, ki jih udeleženci potrebujejo. Presežek dobrin nekoga je tako vir za drugega. Izmenjujejo se praviloma rabljene ali doma pridelane dobrine nižjih denarnih vrednosti. Nekateri udeleženci se menjave udeležijo zaradi potreb po določeni dobrini, drugi zaradi hobijev, nazorov, druženja ali iz radovednosti …
Druženje in ustvarjanje skupnosti
Neposredni učinek menjave je očiten: izmenjava dobrin. Glavni posredni učinek, ki je po pomenu enakovreden izmenjavi, pa je večja družbena povezanost. Med potrošniki, proizvajalci in posredniki se namreč tkejo osebni odnosi, ki jih povezujejo v interesne skupnosti. Slednje nastanejo s sodelovanjem posameznikov na skupnem področju zanimanja, zato se pogosto družijo. Ostali posredni učinki so še ponovna uporaba izdelkov, poraba presežkov in manjši vplivi na okolje pri produkciji, distribuciji in potrošnji blaga.
Foto: Gaja Naja Rojec
Menjava brez denarja
Izmenjava ponavadi poteka neposredno med dvema udeležencema, včasih pa z vmesnim posrednikom, kjer se končna udeleženca ne poznata. V opisanih praksah denar ni sredstvo menjave, zato je udeležba v teh praksah dostopna širšemu krogu ljudi iz različnih družbenih slojev. Gre za prakso, ki obstaja že od nekdaj, danes pa zaradi spremenjenih razmer stopa v ospredje njen družbeni in politični pomen. Skupnostne lokalne menjave so prav sedaj privlačna protiutež mainstream potrošništvu, ker potekajo izven parametrov formalne ekonomije, niso obdavčene, udeleženci pa za izmenjane dobrine ne izdajajo računov.
Prostorski vidik
Prostorski vidik tovrstnih izmenjav je v izbiri lokacije in v pretežno lokalnem obsegu. Lokacija izmenjave mora biti praviloma dovolj frekventna in poznana, da privablja nove udeležence. Ker se menjajo materialna sredstva nižjih vrednosti, ki privabijo širok krog ljudi različnih družbenih slojev, se kot na konvencionalnih tržnicah aktivira prostor, kar je dober začetek za oživljanje mesta.
Specifične teme menjav
Bolj kot splošne so uspešne izmenjave na določeno temo, ker specifičen fokus motivira k obisku. Udeleženci v opisanih menjavah menjajo knjige, oblačila za hrano ali higienske potrebščine, povrtnine in semena ter celo darila. Nekatere izmenjave po načinu delovanja spominjajo na LETS (local exchange trading system, tj. model menjave z uporabo lokalne valute), druge pa uporabljajo svoja pravila, ki jim bolj ustrezajo.
Zaključek
Poleg primerov, opisanih v tej številki, obstajajo še mnogi drugi. Izmenjavo igrač organizira ZOOPI, izmenjavo oblek organizirajo Tekstilnica in nekatere druge pobude, izmenjavo semen Varuhi semen in Zeleni krog, podobnih izmenjav pa je še mnogo. Knjižnica REČI v Ljubljani je soroden primer, ki je zaradi višje stopnje formalizacije in izposoje dobrin drugačen kot prej opisani.
Lokalne izmenjave so torej lokalno ekonomsko orodje, ki z medsebojno izmenjavo presežnih dobrin krepi sodelovanje lokalnih akterjev, omogoča dostop do želenih dobrin širokemu krogu ljudi, prispeva k trajnostnemu odnosu do okolja in dobrin ter vzpostavlja nove prostore druženja.
Priporočila
- Visoka stopnja neformalnosti pobud prispeva k spontanemu tvorjenju skupnosti.
- Skupnost naj se upravlja s splošnimi usmeritvami namesto z natančnimi pravili.
- Enostavno delovanje pobude je pomembno, da uporabniki postanejo aktivni soustvarjalci projekta in omogočijo njegov razvoj.
- Medijska in spletna prisotnost sta pomembni za prepoznavnost in širjenje pobude.
