Savsko naselje je eno prvih povojnih stanovanjskih delavskih naselij v Ljubljani, ki predstavlja tudi v primerjavi z današnjo stanovanjsko gradnjo kvalitativni presežek. Soseska je bila ob izgradnji tudi zelo socialno povezana, stanovalci so se združevali v različna kulturna in športna društva. Zadnjih 50 let pa je soseska žal le nazadovala. Javni prostori so slabo vzdrževani, večinoma namenjeni avtomobilom, socialna skupnost je počasi razpadla.
Leta 2013 so se pod sloganom Kdor pomaga, ta zmaga! združile štiri nevladne organizacije V.I.B.E., MHP, Saprabolt! in prostoRož. Začele so izvajati pilotni projekt, katerega glavni namen je grajenje močne lokalne skupnosti. Spodbujanje stanovalcev k vključevanju v revitalizacijo in prenovo njihovih sosesk je postal ključni člen projekta, saj ravno stanovalci najbolje poznajo svoje želje in potrebe, nevladne organizacije pa so nastopile kot povezovalec med njimi in mestnimi institucijami.
Tekom poletja so vsako drugo soboto potekale aktivnosti; izdelali so urbano pohištvo, očistili in obnovili igrišče, uredili skupnostne vrtove, organizirali igre za otroke, delavnice in delovne akcije za vse generacije. Jeseni so potekali Zbori za Savsko naselje, ki se jih je povprečno udeleževalo 30 prebivalcev.
Skozi druženja in zbore stanovalcev se je oblikoval program prenove, ki je potekal na več nivojih, od sociale, kulture, športa, neformalnih druženj, do oblikovanja prostorske vizije soseske. V letu 2014 je v pripravi tudi kar nekaj večjih prostorskih posegov, kot so ureditev športnega igrišča na Mislejevi ulici, ureditev zelene poti skozi naselje ter vsebinska in prostorska prenova Doma skupnosti. Posamezniki se lahko vključujejo na področjih, ki ga zanimajo oziroma navdušujejo.
Na pobudo prebivalcev in skupaj z njimi je nastal časopis Savčan, ki izhaja vsako tromesečje, poleg njega pa je za informiranje o projektu vzpostavljena info točka – prostor Lokalc, kjer se ves čas zbirajo želje, predlogi in pobude prebivalcev. Obenem je prostor brezplačno na uporabo vsem krajanom, ki bi ga želeli koristiti za razne dejavnosti.
Glede na to, da se projekt ne razvija po vnaprej določeni shemi, ampak glede na potrebe in želje lokalnih prebivalcev, ki skozi projekt postajajo bolje strukturirane in usklajene, je ključni cilj projekta, da bi skupnost soseske dolgoročno postala enakopravna in kompetentna sogovornica mestnim oblastem. Tako povezana lokalna skupnost soseske lahko tudi sama v določeni meri pomaga poskrbeti za svoj javni prostor.
SAVSKO NASELJE – Urbanistični vidik
Vprašanja s terena:
pri delu na terenu v Savskem naselju se pojavljajo dileme v zvezi z urejanjem funkcionalnih zemljišč in javnega dobra.
Del Soseske se želi ograditi z ograjo .
Začeli bodo zbirati tudi podpise (potrebujejo jih 75%).
Po veljavnem OPNju je ograditev dovoljena. Glede na trend lahko pričakujemo, da bo postopoma ograjen večji del funkcionalnih zemljišč objektov v soseski.
Kaj se v dani situaciji da storiti, kaj je strategija mesta, kakšne so možnosti, kako je najbolje postopati, kako se pogovarjati s stanovalci?
Podobni primeri ograjevanja funkcionalnih zemljišč večstanovanjskih blokov se v Ljubljani že pojavljajo in s tem znižujejo kakovost in funkcionalnost omrežja odprtih mestnih prostorov.
Odgovori:
Vse se začne in konča pri parcelaciji.
Na podlagi pregleda OPN MOL – ID ne najdemo prepovedi postavljanja ograj v soseski.
Prvi problem je že, da definicije, kaj naj bi bil obseg soseske Savskega naselja, v OPN MOL – ID ni!? Niti v grafiki, niti tekstualno.
Enako velja za druge stanovanjske ali poslovne načrtno grajene soseske, ter industrijske cone – OPN MOL – ID je prekinil njihovo kontinuiteto, niti ni uvedel »območij sanacije« oziroma prenove, kot to terja zakon ZPNačrt, niti ni vnesel RL linij za javne površine v soseskah, oziroma ni opredelil površin za »potencialno« obstoječe GJD v soseskah, pa tudi sicer ne, saj OPN MOL – ID operira kar tako z nekimi »javnimi površinami«, ne glede na to, ali imajo »kvalifikacije« za status GJD po zakonu, ali ne.
Občina je ves čas stala ob strani ob drobitvi lastništva v soseskah in uvajanju novih parcelacij, kot naj bi bilo za potrebe določitve »funkcionalnih zemljišč«.Tak odnos je bil včasih tudi v nasprotju z zakonskimi določili in dobre strokovne in sodne pravne prakse, celo v škodo javne lastnine, kar je lahko v več primerih celo nezakonito oziroma kaznivo.
Dogajalo se je celo, da so Upravne enote izdajale odločbe za nova funkcionalna zemljišča blokom v zasebni lasti kar na zemljiščih, kjer je bila kot lastnica vpisana občina, brez dokaznih listin in ne da bi občina v tem postopku sploh sodelovala kot »lastnica« – ampak je bila samo »obveščena« kot vsaka druga stranka v postopku. Take odločbe bi morale biti verjetno prepoznane celo za »nične«, če bi se občina seveda odločila za zaščito svoje lastnine…
Posledice takega početja so vidne tudi v Savskem naselju. Tu si je najprej občina za svoje javne objekte odmerila , mimo »skupne rabe« za sosesko, zunanje površine za šport ipd. okoli šol in otroških igrišč okoli vrtcev, ter vse skupaj prva OGRADILA.
Da se v soseski ne bi smelo postavljati na tako zemljiško stanje še ograj, bi morala biti v OPN MOL – ID za posamezne EUP posebna določba o tej prepovedi.
DOLOČBE OPN MOL – ID, katere bi bilo treba dosledneje izvajati, oziroma tudi korigirati:
23. člen (regulacijske črte in lega objektov na parceli, namenjeni gradnji)
(1) Regulacijske črte določajo urbanistične razmejitve ali razmejitve površin javnega in zasebnega interesa. Delijo se na naslednje kategorije:
a) regulacijska linija (RL) je črta, ki obstoječe in predvidene javne površine ločuje od površin v zasebni lasti,
24. člen (odmiki stavb od sosednjih zemljišč)
(14) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje sosednjih parcel, na katere mejijo, odmaknjeni najmanj 1,00 m, s pisnim soglasjem lastnikov parcel, na katere mejijo, pa jih je dopustno postaviti tudi bližje ali na parcelno mejo.
25. člen (velikost in oblika parcele, namenjene gradnji)
(1) Velikost in oblika parcele, namenjene gradnji, morata upoštevati:
– tip objekta in predpisano stopnjo izkoriščenosti parcele (FZ, FBP oziroma FZP, FI, odmike od parcelnih mej, regulacijskih linij in podobno), – velikost in tlorisno zasnovo objektov, – namen, velikost in zmogljivost načrtovanih objektov, – možnost priključitve na infrastrukturne objekte in naprave, – krajevno značilno obliko parcel, – naravne razmere, – omejitve uporabe zemljišča, – lastniško in obstoječo parcelno strukturo zemljišča.
(2) Velikost in oblika parcele, namenjene gradnji, morata zagotoviti:
– spremljajoče dejavnosti osnovnemu objektu (nezahtevni in enostavni objekti, parkirni prostori, manipulativne površine), – predpisane intervencijske dostope in površine za gasilska in druga reševalna vozila, – potrebne odmike ali požarne ločitve za omejevanje širjenja požara na sosednje parcele v skladu s predpisi, ki določajo površine za gasilce ob zgradbah.
(3) Površina dostopne poti od javne ceste do parcele, namenjene gradnji, se ne upošteva v izračunu FZ, FI, FBP ali FZP.
(9) Vsaka stavba s pripadajočimi enostavnimi in nezahtevnimi objekti mora imeti svojo parcelo, namenjeno gradnji.
(10) Parcela, namenjena gradnji večstanovanjske stavbe, je k stavbi pripadajoče zemljišče, ki je neposredno namenjeno za njeno redno rabo ter vključuje zemljiško parcelo (ali več parcel), na kateri stavba stoji, in zemljišče, ki predstavlja dostopne in dovozne poti, parkirne površine, odprte bivalne površine, otroško igrišče, prostore za smetnjake in podobno. K večjemu številu večstanovanjskih stavb se lahko določi skupno pripadajoče zemljišče. Pripadajoče zemljišče k obstoječim stavbam se določi v skladu z zakonom (opomba – glej ZVetL, 30. Člen, glej ZGO, določbe o GJD! – oboje mora biti med seboj usklajeno), za novogradnje pa v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma v OPPN.
(11) Parcela, namenjena gradnji, na kateri stoji objekt oziroma je bilo zanj pridobljeno gradbeno dovoljenje, je lahko predmet parcelacije samo v primerih, če sprememba meje ali površine parcele ne bo povzročila kršitve s tem odlokom predpisanih prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za objekt (velikost parcele, namenjene gradnji, FZ, FBP ali FZP, FI, odmike od parcelnih mej, regulacijskih linij, normativi za parkirne površine in podobno).
DOLOČBE OPN MOL – SD:
Šrafirane površine na Karti 4 označujejo »območja za prenovo« itd, Savsko naselje nima take oznake, žal…sicer se pa tega v OPN MOL – ID ne upošteva povsod, še manj pa pri načrtovanju izdelav OPPN (za prenovo).
Zaradi realizacije naloge sanacije stanja v soseski bo treba vključiti tudi službe mestne uprave, predvsem OGDP, da bo bolj podpiral opredelitev površin v soseskah kot »javnih« (GJD) ne glede na to, da bo imel z njihovim vzdrževanjem več dela.
Stari prostorski akti, kot na primer ZN za Fužine, je imel že v osnovi določene meje funkcionalnih zemljišč k stavbam in tudi pogoje izgradnje zunanje ureditve soseske, vključno s funkcionalnimi zemljišči, ograje s temi določili niso bile dovoljene. Celotna Zunanja ureditev soseske je bila podprta z NAČRTI hortikulturne ureditve, tudi na območjih »funkcionalnih zemljišč«. Najbolj problematično je prav neusmerjeno razpolaganje s takimi funkcionalnimi površinami, v javni soseski.
OPN MOL – ID tega NI POVZEL! Podobno velja za druge soseske.
V Savskem naselju bi morale biti verjetno vse površine okoli stavb javne (podobno v Litostrojskem naselju in drugod v soseskah iz tistega časa), stavbe pa imeti odmejena samo »stavbišča« – tako je možno predpostaviti glede na »dokumentacijo iz časa gradnje« za obravnavani predel. Na žalost so se v soseski »funkcionalna zemljišča« določala bolj ali manj »po željah stranke« – etažnih lastnikov, ali upraviteljev stavb, mimo pogojev dokumentov »iz časa gradnje«.
Zadnje razsodbe sodišč izrecno napotujejo vse, da se morajo pri urejanju zemljiških zadev v že zgrajenih območjih ravnati po dokumentih iz časa gradnje (oziroma po ustrezno pravno vzdržnih »upravnih odločbah«) (zadeva BS3 (zelo pomembna razsodba Vrhovnega sodišča in njej predhodnih), in druge).
V »Brošuri« o sanaciji območja soseske Savsko naselje je izpostavljena nerešena situacija v obravnavanem prostoru.
Nekaj od istega je opisano zgoraj. Izpostaviti je treba problem »javnega dobrega« – in to ne kateregakoli!! Gre za že zgrajene »javne površine«, ki nimajo priznanega statusa, zaradi nedokončanih vnosov v uradne evidence (zemljiški kataster, kataster stavb, zemljiška knjiga) po končanem in izvedenem Zazidalnem načrtu. Vse površine, ki so bile za potrebe ureditve financirane z javnimi sredstvi, pridobljenimi z vplačili »komunalnega prispevka« končnih etažnih lastnikov , in z drugimi javnimi sredstvi, se štejejo za JAVNO LAST! Na podlagi 76. Člena Zakona o gospodarskih javnih službah. Kaj se je financiralo s prispevki in komunalnimi sredstvi, je razvidno iz Zazidalnih načrtov in njihovih razmejitev med javnim in zasebnim znotraj obravnavanih površin (ekonomski elaborati k zazidalnim načrtom, iz časa gradnje stavb in gradbeno-inženirskih objektov v soseskah, vključno z zunanjimi ureditvami).
Vse te površine se na podlagi določil ZGO štejejo tudi kot potencial za pridobitev statusa GJD (grajenega javnega dobra), ki se ga vpiše v Zemljiško knjigo na podlagi SKLEPA MS MOL.
Vendar je treba vse te površine prej pravilno urediti s parcelacijo v skladu z dokumenti iz časa gradnje, na podlagi »uporabnih dovoljenj« jim pripada status GJD.
O tem je MOL pridobila tudi ustrezna navodila s strani Ministrstva za okolje in prostor že pred leti.
ZGO torej določa pogoje za GJD, kar je dolžan upoštevati tudi izdelovalec aktualnega prostorskega akta (OPN MOL – ID, po določilih ZPNAčrt), čeprav ta ne more prikazovati GJD, dokler ga občina ne ustanovi.
OPN MOL – ID bi torej moral povsod tam, kjer je evidentno, da parcelacija ne odgovarja izvedenemu stanju na terenu, predvideti »sanacijo stanja«, območje začasno »zamrzniti«, dokler ne bi bilo zemljiškoknjižno stanje za nazaj sanirano, nato pa šele opredeliti, kaj z območjem naprej.
V primeru, ko bi bila zaželena tudi prostorsko-funkcionalna sanacija ali prenova, kot je predlagana za Savsko naselje, bi za celotno območje OPN MOL – ID moral predpisati OPPN za prenovo – oziroma bi to morala opredeliti že strategija OPN MOL (glej OPN MOL SD, karta 4, in določila Odloka o OPN MOL – SD).
Posebej je pomemben 211. Člen ZGO, ki govori o tem, da je izhodišče za opredelitev GJD podatek iz zazidalnih načrtov (ostala zakonodaja (ZVEtL, 30 člen, itd..)pravi, da tistih ZN, po katerih se je take površine zgradilo!!), pa tudi izhodišča cele vrste Zakonov, ki dajejo pravno podlago za GJD (za prometnice, za športne površine, itd….)
Torej, da ne bo za vse prepozno – najprej in v naprej urediti zemljišča v soseski, nato pa Vizijo o prenovi!
Pri reševanju problemov v soseskah je predvsem pomemben REDOSLED del in opravil s strani celotne MU MOL! (z vsemi pravnimi službami in s pravniki vred – da bi pravilno razumevali stvari okoli GJD, ipd…). Prav posebno natančno je treba brati tudi določila prostorske zakonodaje glede obravnavanja GJD v prostorskih aktih, itd…
Pozdravljeni,
1. s kolegico arh. Martino Lipnik se popolnoma strinjam. Smiselno je ograditi samo tiste prostore, kjer bi brez ograje lahko pretila nevarnost bodisi mimo idočim ali vozečim, kot pri športnih igriščih, bodisi uporabnikom, n.pr. majhnim otrokom v vrtcih. Da bi se iz katerikoli individualnih pobud kar na lepem ogradilo del soseske pa mesto ne sme dovoliti, saj bi ograje povsem spremenile današnji odprti značaj soseske, ki je bila tedaj in je še danes zgled kvalitetnega bivanja v mestu in jo moramo kot takšno spomeniško-varstveno zaščititi.
2. raziskati moramo, kje so dejanska ozadja in motivi takšnih pobud. Med slednjimi so prav možni tudi strah pred tatovi, pred napadi na pešce,itd., vendar bi morali najti drugačne načine (nadzor s kamerami, povezava s policijskimi postajami itd.), da se pred temi neprijetnostmi ubranimo. Če pa so predmet predlogov n.pr. delne ograditve manjših prostorov za sedenje in/ali igro najmlajših na prostem ter je motiv za takšna razmišljanja predvsem zaščita pred vetrom, bi bilo takšne pobude potrebno zbrati, skupaj s strokovnjaki mestne urbanistične službe pripraviti ustrezen program in poiskati najboljšo pot do projektov za ustrezno oblikovane ambiente.
3. Domnevam pa, da gre za veliko širši problem: za spremembo oziroma, bolje rečeno, vračanje miselnosti mnogih med nami v čase pred II. svetovno vojno, ko si – z eno samo izjemo Dukičevih blokov – takšnih sosesk zaradi razdroblljene privatne lastnine nismo niti znali prestavljati. Kajti posesti si ne želijo ograjevati samo v mestih, temveč tudi na deželi in še posebej v gozdovih. To, da je Slovenija tako odprta, kot smo je vajeni zadnjih sedemdeset let, ko je ustavno zagotovlljeno, da imaš do potokov, rek in jezer (da tistih par kilometrov morja niti ne omenjam) prost dostop, da te nikjer ne ustavlljajo table z napisi “Private property, no trespassing, policee take notice” (Privatna lastnina, ni prehoda, nadzoruje policija), je izjemna kvaliteta, ki je ZDA pa tudi marsikateri deli Evrope ne poznajo in jo moramo na vsak način ohraniti.
Janez Lajovic
[…] dela v zadnjih letih se je osredotočila na način prenove sosesk, predvsem parka Tabor in Savskega naselja v Ljubljani. O slednjih je imela publika tudi največ vprašanj, ker so to primeri, ki so uporabni […]