Priporočila za skupnostne prakse v urejanju prostora
Želimo, da bi skupnostne prakse postale običajne in čim lažje, saj verjamemo v njihove pozitivne učinke za družbo in urejanje prostora. Želimo tudi, da bi postale tesneje povezane z javnimi politikami na področju urejanja prostora. Na osnovi izkušenj predstavljenih praks in analize po izbranih občinah smo zato poskusili pripraviti niz priporočil za oboje, za pobude in uporabnike na eni strani ter za občine na drugi strani.
PRIPOROČILA UPORABNIKOM
Organiziranost in notranja komunikacija
- Organizirajte se! Povežite se z obstoječimi pobudami ali s somišljeniki s sorodnimi idejami in podobnimi oziroma komplementarnimi potrebami po rabi prostora.
- Omogočajte odprt in vključujoč odnos do vseh javnosti. Ustvarite čim bolj odprt prostor sodelovanja, kjer se lahko posamezniki in organizacije povezujejo in vključujejo.
- Vzpostavite učinkovito notranjo in delovno komunikacijo. Izkoristite brezplačne in preproste možnosti sodobnih medijev, kot so dopisni seznami MailChimp, platforma za oblikovanje spletnih strani in pisanje blogov WordPress ter družbeni omrežji Facebook in Twitter. Vsaj občasno pa naj se celotna skupnost sestane tudi v živo in se pogovori o aktualnih temah ter demokratično sprejme potrebne odločitve.
- Ne pritiskajte, ne pospešujte, kadar ni smiselno. Skupna raba prostora številčne skupine ljudi je proces. Skupnost nastaja počasi.
Delovanje in upravljanje
- Ustanovitev in upravljanje tovrstnih pobud je za pobudnike zahtevna naloga, ki postane ena izmed osrednjih točk njihovega življenja. Ne gre podcenjevati angažmaja, ki ga predstavlja ustanovitev in upravljanje skupnostnega prostora.
- Naučite se dela s prostovoljci in pričakujte veliko dela – tudi fizičnega in umazanega.
- Skupaj oblikujte enostavna pravila o souporabi in soupravljanju prostora. Pravila v teku časa prilagajajte na osnovi pridobljenih izkušenj. Bolje se obnesejo splošne usmeritve kot natančna pravila.
- Enostavnost delovanja in neformalnost pripomorejo k temu, da lahko uporabniki postanejo aktivni soustvarjalci projekta in omogočijo njegov razvoj.
- Zastavite si jasne cilje. Bodite potrpežljivi in vztrajni. Zadano nalogo vedno poskusite pripeljati do konca.
Odnos z lastnikom
- S pomočjo zemljiške knjige in informacij na terenu poiščite lastnika in sklenite z njim dogovor o rabi prostora.
- K vzpostavitvi zaupanja z lastnikom prostora zelo pripomore sodelovanje v okviru enkratnega dogodka.
- Pri dogovoru oziroma v pogodbi zagotovite, poleg določitve predmeta rabe in trajanja rabe, pošteno in jasno opredelitev namer pogodbenih strank in dejanskega stanja (stanje prostora, kakšne dejavnosti bo uporabnik izvajal v prostoru), potencialnih nevarnosti, ki izhajajo iz prostora in je uporabnik z njimi seznanjen, kroga oseb, ki bo prostor uporabljal, ter medsebojnih pravic in odgovornosti (tudi za morebitno škodo). Dobro je, če pogodbo pred podpisom pogleda pravnik.
Financiranje
- Ni nujno, da imate že v začetku povsem zaprto finančno konstrukcijo. Pogosto za zagon tovrstnih pobud niso potrebna velika finančna sredstva, temveč je bistvena energija in zanos ljudi, skupnosti, ki pobudo razvijajo.
- Pomanjkanje denarnih sredstev se lahko v veliki meri nadomesti z delom in majhnimi lastnimi prispevki.
- Pomembni vir sredstev so lahko sponzorstva, zlasti v materialu, pa tudi množično financiranje lokalne skupnosti.
- Potrebo po materialnih stroških zmanjšajte na minimum (npr. s ponovno uporabo) in razpoložljiva sredstva raje uporabite za druženje.
- Finančna odvisnost od enega samega vira financiranja ni najboljša taktika. Neodvisno pozicijo in dolgoročnost zagotavlja le raznolikost virov.
Javno komuniciranje
- Javno komunicirajte o aktivnostih v vašem prostoru (info tabla, plakati, spletno mesto, spletna družbena omrežja ipd.) in organizirate vsaj občasne javne dogodke, četudi prostor ni mišljen kot prireditveni prostor.
- Medijska in spletna prisotnost sta pomembni za prepoznavnost in širjenje pobude.
- Vpetost vaše dejavnosti v širši lokalni prostor je pomembna, saj s tem pozitivno vplivate na pestrost življenja v soseski in širite podporno skupnost.
- Sodelovanje z drugimi skupnostmi je izrazito pomembno za razvoj vseh vrst skupnostnih praks.
- Kot javne dogodke lahko organizirate akcije čiščenja in urejanja prostora ter njegove okolice in preko njih komunicirate svoje načrte in širite svojo podporno skupnost.
- Poskrbite za občasno organizacijo dneva odprtih vrat oz. kakšno prireditev ter tja poleg predstavnikov javnih institucij, lastnikov in medijev povabite tudi sosede in sokrajane, da se bo z vašim delom seznanila širša lokalna skupnost.
- Prizadevajte si za možnost institucionalne podpore skupnostnim praksam.
Ureditev prostora
- Nekateri prostori zaživijo že, če iz njih odstranite moteče elemente. Preveč določen prostor dopušča le eno rabo, prazen prostor dopušča množico različnih rab.
- Prostor naj omogoča čim lažje prilagoditve, oprema naj bo enostavna in premična po prostoru, da povečamo možnosti različnih rab. Ljudje si radi sami opremijo in naredijo funkcionalen prostor, o skupnih prostorih pa naj se odločajo skupaj in se pri tem posvetujejo s kom, ki ima za to več občutka.
- Vsaka dejavnost ne sodi v vsak prostor. Prostor in dejavnosti v njem določajo tudi pričakovanja javnosti v zvezi z njim.
PRIPOROČILA OBČINAM
Aktivna podpora
- Občina naj proaktivno podpira različne skupnostne prakse, tako skozi poznavanje prostora in s spremljanjem stanja na terenu kot z ukrepi prostorskega načrtovanja in drugimi ukrepi.
- K aktivni podpori sodi tudi spremljanje razmer na terenu in aktivno posredovanje med lastniki in uporabniki. Občina naj imenuje odgovorno osebo za to delo in poskrbi za pogoje za delo.
Razvojno načrtovanje
- Občina naj ima sprejet razvojni program občine, s katerim določa razvojne prioritete občine in temu skladno strategijo ravnanja z nepremičninami, ki bi sledila strateškim usmeritvam občine.
- V prostorskem načrtu in povezanih predpisih določite območja, trajno namenjena skupnostnim praksam, kadar je to potrebno, npr. z omogočanjem izvajanja vrtičkarstva kot začasne rabe prostora.
- Načrtujte in urejajte območja – trajna in začasna – z neposrednim vključevanjem zainteresiranih prebivalcev. Pogoje urejanja določite dogovorno in jih prilagodite lokaciji, nekatera ureditvena in vzdrževalna dela prepustite uporabnikom.
- Spodbujajte organizirano in skupnostno delovanje in upravljanje.
- Podpirajte razvoj pilotnih projektov posameznih skupnostnih praks, kakršne so npr. stanovanjske kooperative. Ker prvi projekti orjejo ledino na več področjih, je še toliko bolj smiselno razmisliti o podpori iz javnih sredstev.
Urejene evidence
- Občina naj ima dobro javno dostopno evidenco svojih nepremičnin, tako zaprtih prostorov kot zemljišč. Aktivno naj spremlja tudi stanje praznih in/ali degradiranih nepremičnin zasebnih lastnikov; lahko je tudi posrednik med lastniki in zainteresiranimi uporabniki.
- Občina naj se dogovarja s stečajnimi upravitelji in jih spodbuja k začasni rabi nepremičnin v stečaju.
Gospodarno ravnanje in zmanjševanje tveganj
- Občina naj upošteva načelo gospodarnosti v najširšem – ne le v ozkem smislu prodajne cene ali najemnine, saj tudi prazna neuporabljena nepremičnina stane. Občina naj določi kriterije gospodarnega ravnanja z nepremičninami, kjer ni glavno merilo cena najema.
- Občina naj določi strateške ukrepe za vzpodbuditev opuščenih nepremičnin k oddajanju v začasno rabo (in prenovi) nepremičnin: npr. z odmero nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč ali z odmero komunalnih taks; ukrep naj bo na območjih, kjer je občina najbolj zainteresirana za ureditev razmer, določen tako, da bo to pravično tudi do obstoječih urejenih nepremičnin.
- Zaradi morebitnega tveganja stroškov izselitve ali škode se lahko predhodno preverijo možnosti komercialnega zavarovanja rizika, ki ga krije najemnik/uporabnik; v primeru potrebne izselitve se išče rešitev začasne rabe za NVO v drugih prostorih.
- Občina naj glede morebitne odškodninske odgovornosti posebno skrbnost posveti temu ob sklenitvi pogodbe z ustreznimi pogodbenimi določili.
