Lokalne ekonomije so načini izmenjave dobrin in storitev, ki potekajo v lokalnem okolju med omejenim številom uporabnikov. Pod tem pojmom razumemo izmenjavo denarja, uslug in fizičnih dobrin med uporabniki samimi. Obsega posojanje, nalaganje in porabo sredstev v materializirani ali simbolni obliki. Pri uporabi lokalnih finančnih orodij se med uporabniki vzpostavljajo specifične interakcije, ki so odvisne od samega orodja.
Pomen
Globaliziran svet
V globaliziranem svetu je razvoj telekomunikacij olajšal izmenjavo denarja do te mere, da lahko v trenutku prepotuje ves svet. Presežki svetovne trgovinske izmenjave se zaradi lastniških povezav čedalje bolj koncentrirajo in kopičijo v globalnih ekonomskih centrih. Samo del presežkov se s plačami vrača v potrošnjo, večina pa se v obliki vrednostnih papirjev ponovno investira na finančne trge z namenom akumuliranja vrednosti in njegovega povečevanja. Časovni okvir sredstev za finančne naložbe je dolg, običajno večleten.
Lokalno življenje
V nasprotju s sodobno globalno ekonomijo je vsakodnevno življenje večine prebivalcev zemlje vezano na lokalna okolja, kjer preživljajo večino svojega časa, pridobivajo prihodke in koristijo dobrine in storitve. Čeprav smo ljudje bolj mobilni kot pred stoletji, izvira večina posameznikovih prihodkov in potrošnje iz lokalnega okolja. Izmenjava storitev in dobrin v lokalnem okolju je hitra, prihodki od dela se porabljajo hitro, običajno v manj kot enem letu.
Preplet lokalne in globalne ekonomije
V lokalnem okolju so globalne ekonomije zastopane s trgovskimi, prehrambnimi, finančnimi in storitvenimi verigami. Presežki iz lokalnih ekonomij se pretakajo v globalna središča lastnikov. Ob tem nastajata dva problema: finančen in okoljski.
Sredstva, ki izvirajo iz lokalnega okolja, se koncentrirajo v globalnih centrih, od koder se ne vračajo v vse lokalne sredine, zato se med tema dvema poloma ustvarja razlika v blaginji.
Globalna izmenjava blaga in osebnih storitev je zahtevnejša, dražja in ima zaradi transporta večje negativne vplive na okolje. Z večjimi okoljskimi vplivi se zato zmanjšuje kakovost bivanja v lokalnem okolju.
Kaj storiti
Eden izmed načinov, kako zmanjšati negativne vplive globalizacije, je uporaba lokalnih ekonomij. Namen lokalnih ekonomij je zadržati sredstva, proizvodne in storitvene cikle v omejenem okolju, ne da bi sredstva odtekala v svet ob hkratnih večjih negativnih vplivih na okolje. Ob tem je cilj ustvariti čim več koristi lokalnim prebivalcem.
Tipi lokalnih ekonomij
Participativni proračun
Participativni proračun je proces demokratičnega odločanja o razporeditvi javnih sredstev. Odločanje o porabi javnega denarja je pogosto nepregledno, javnost je brez možnosti vpliva nanj, učinki pa so težko merljivi. Preglednost odločanja je še posebej pomembna v primerih, ko je stik med mestno ali državno upravo in prebivalci šibak. Participativni proračun je zato postopek, s katerim prebivalci prepoznajo izzive, se pogovorijo o njihovem reševanju in odločajo o tem, kako se denar porablja. Participativni proračun se uporablja v velikih in malih mestih, med katerimi so tudi Berlin, Chicago, Dunaj, Lizbona, New York, Reykjavik in Wuppertal.
Časovna banka
Časovna banka je način izmenjave storitev, kjer je čas enota plačila. Uporablja se za vrednotenje dela, ki je običajno prostovoljno, z vzpostavitvijo časovne valute pa se vzpostavi trg nudenja in koriščenja storitev. Delo, ki ga posameznik nudi drugemu, se beleži in unovči za delo v njegovo korist. Takšna izmenjava storitev krepi medosebne povezave znotraj skupnosti. Slovenska primera sta bila Časovna banka Slovenija in Časovna banka Šentjur, vendar nista širše zaživela, v svetu pa so znani primeri v Ithaci (ZDA), Združenem Kraljestvu, Italiji in drugod.
Lokalni crowdfunding
Množično financiranje (ang. crowdfunding) je način prostovoljnega zbiranja finančnih sredstev od večjega števila posameznikov v podporo projektom v lokalnem okolju. Namenjen je v javnosti odmevnim projektom, ki težje zbirajo sredstva preko financiranja iz javnega sektorja.
Lokalne valute
Lokalne valute so tiste, ki jih izdaja lokalni izdajatelj in so namenjene trgovanju na omejenem območju. Z lokalno valuto se – podobno kot z vrednostnimi boni – vzpostavi polzaprto ekonomsko področje, kjer sredstva ne odtekajo v globalne tokove. V lokalnem okolju to pomeni, da se veča povpraševanje po lokalnih dobrinah, zaradi vgrajenih vzpodbud (negativne obresti, časovna omejitev in popusti) pa enaka količina valute kroži hitreje, kar vodi k večji ekonomski aktivnosti. Skratka: kjer se uporablja lokalna valuta, se veča povpraševanje po lokalnih izdelkih in storitvah. Znani primeri lokalnih valut so: Berkshares (ZDA), Wörgl (AVT), Totnes Pound (VB) in Chiemgauer (NEM). Pomembno je vedeti, da se v podjetjih davek na dodano vrednost računa na enak način, kot se obračunajo vrednostni boni za trgovine, zato lokalne valute ne predstavljajo utaje davkov.
