Iniciativa mestni zbor (IMZ) je pobuda meščanov Maribora za vpliv na odločanje o mestu. Oblikovala se je iz spontanih skupščin leta 2013 kot odziv na proteste proti korupciji v mariborski občinski upravi. Za izboljšanje procesa odločanja predlagajo uvedbo participativnega proračuna (PP).
Odločanje o porabi sredstev
V demokraciji naj bi javna politika izražala javno voljo, dejansko pa je vloga meščanov pri odločanju o vodenju občine zelo majhna. Politična aktivnost meščanov pri odločanju o vodenju občinskih zadev je omejena na 4-letne volilne cikle in na morebitna glasovanja na referendumih. Resnična moč odločanja o prihodnosti je v rokah majhnega števila ljudi.
-
- Delavnica moderiranja zborov prebivalcev. Foto: IMZ Maribor
-
- Mesto na ramenih meščanov. Avtor: Odlocajomestu.si
-
- Način porabe sredstev. Avtor: Odlocajomestu.si
Pomen v Mariboru
V pogovorih so pobudniki IMZ ugotovili, da mestne oblasti ne zanima, kaj meščani želijo. Po njihovih besedah so v času županovanja Franca Kanglerja Mariborčani na lastni koži občutili vse negativne elemente, ki jih lahko prinese predstavniška demokracija. Vodenje občine so zaupali županu, ki se je požvižgal na strokovna mnenja in moralna načela. Občinskih zadev ni vodil na podlagi izraženih interesov občanov, ampak v luči zadovoljevanja potreb ozkega kroga ljudi. Protesti so pokazali tudi neizmerno moč in samozaverovanost izvoljenih predstavnikov, ki kljub glasnemu pozivu ljudstva niso želeli odstopiti. Takšno oklepanje oblasti in neupoštevanje volje občanov je po prepričanju pobudnikov IMZ resen sistemski problem, ki ga ne morejo rešiti zgolj z zamenjavo oseb na oblasti, ampak le s spremembo sistema samega. Ker želijo pobudniki IMZ v odločanje o porabi javnih sredstev vključevati prebivalce, vidijo možno rešitev v uvedbi participativnega proračuna.
Participativni proračun
Participativni proračun je sistem razporejanja dela proračunskega denarja tako, da o njegovi porabi soodločajo občanke in občani. Soodločanje se nanaša na tisti del proračuna, ki je vsako leto namenjen investicijam, kar v Mestni občini Maribor pomeni cca. 20 milijonov evrov. Proces participativnega proračuna občane vključuje tako pri predlogih in pripravi projektov kot pri odločanju oziroma glasovanju o projektih, ki naj bodo izvedeni v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev.
Kakšna je praksa participativnega proračuna?
Prvič je bil participativni proračun uveden leta 1989 v brazilskem mestu Porto Alegre. Kmalu je brazilska vlada prepoznala potencial tega načina upravljanja mesta in ga predlagala kot način upravljanja v vseh mestih. Institut participativnega proračuna se je razširil tudi drugod po svetu. Že leta 1994 je zaživel prvi primer participativnega proračuna v Italiji, leta 1996 v Veliki Britaniji in leta 1998 v Nemčiji.
Hitrejši razcvet se je zgodil po letu 2000, ko se je v Portu Alegru odvijal World Social Forum, kjer je lahko tisoče nevladnih organizacij in aktivističnih pobud iz prve roke opazovalo delovanje in dosežke participativnega proračuna. Od takrat število mest v Evropi, ki jih v celoti ali deloma upravljajo s participativnim proračunom, skokovito raste. Sedaj že več kot 300 mest v Evropi uporablja kakšno izmed variant participativnega proračuna. Med temi mesti so tako mala kakor tudi velika, nam vsem poznana mesta, kot so Berlin, London, Rim, Lizbona in Madrid.
Dolgoletne izkušnje pa kažejo tudi jasne rezultate v smeri izboljšanja kvalitete bivanja, večjega zaupanja v demokratični sistem, zmanjšanja socialnih neenakosti ter tudi pospešenega gospodarskega razvoja. Izkušnje kažejo, da so pozitivni učinki participativnega proračuna povezani z njegovim obsegom. Več kot je sredstev, namenjenih za participativni proračun, boljši so rezultati.
Tako Svetovna banka kot Združeni narodi so prišli do zaključkov, da soodločanje o porabi proračunskih sredstev omejuje korupcijo in vpliv škodljivih interesov na izbiro investicijskih prioritet, bistveno dviguje kvaliteto življenja v mestu, znižuje socialne in razvojne razlike med različnimi deli skupnosti ter pospešuje gospodarsko rast.
Kako bi participativni proračun deloval
Predloge za investicije bodo oblikovali občani sami. Posamezniki ali skupine bodo prepoznavali najbolj pereče probleme in se dogovarjali, kako jih reševati. Razpravljali in ugotavljali bodo, katere investicije v skupnosti so nujne.
Občanom bodo na voljo občinske strokovne službe, s pomočjo katerih bodo pripravili in ovrednotili dogovorjene predloge, ki jih bo občinska uprava zbirala med letom. Vsi tako oblikovani predlogi bodo sestavljali listo projektov – enkrat letno pa bodo občani z glasovanjem odločili, kateri bodo izvedeni.
Na ravni vsake mestne četrti in krajevne skupnosti se bo enkrat letno sklical zbor občanov, na katerem bodo občani izbirali med predlaganimi investicijskimi projekti. Vsak občan bo imel na voljo pet glasov, ki jih bo lahko podelil tistim petim projektom, za katere meni, da so najpomembnejši. Tako bo oblikovan prednostni seznam projektov – od tistega z največ do tistega z najmanj prejetimi glasovi. S tega seznama bo za izvedbo izbranih toliko projektov, da bodo porabljena vsa razpoložljiva sredstva.
